Idejna zasnova za pridobitev projektnih in drugih pogojev (IZP) je projekt, ki nastane na podlagi projektne naloge investitorja, v katerem se razvijejo različne ideje in rešitve za določen objekt ali gradbeno delo. Namen idejne zasnove za pridobitev projektnih in drugih pogojev (IZP) je določiti in izbrati najustreznejšo opcijo za nameravani objekt ali način izvedbe del, ki se izdela le, če je to določeno s posebnimi predpisi, ali če to izrecno zahteva investitor. V idejni zasnova za pridobitev projektnih in drugih pogojev (IZP) se običajno navedejo tudi cilji, ki jih želi investitor doseči s projektom, in se opredelijo osnovne značilnosti projekta, kot so lokacija, velikost, vrsta objekta ali gradbenih del, funkcija, konstrukcija in materiali. Idejna zasnova za pridobitev projektnih in drugih pogojev (IZP) se izdela na podlagi individualnih želja investitorja. Priprava idejne zasnove za pridobitev projektnih in drugih pogojev (IZP) je prva faza v procesu izdelave projektne dokumentacije. Po uskladitvi idejne zasnove za pridobitev projektnih in drugih pogojev (IZP) z investitorjem, ali kar po domače “idejce”, se lahko prične s pripravo projektne dokumentacije za pridobivanje mnenj in gradbenega dovoljenja (DGD).
Ena od bistvenih novosti v Gradbenem zakonu (GZ) iz leta 2017 je bila nadomestitev soglasij z mnenji pristojnih mnenjedajalcev (prej soglasodajalcev). To rešitev je povzel tudi novejši Gradbeni zakon (GZ-1), v katerem so določbe, ki se nanašajo na projektne pogoje in mnenja v primerjavi z določbami iz GZ spremenjene in dopolnjene v vsebinskem in postopkovnem delu. Gradbeni zakon (GZ-1) je stopil v veljavo 31. 12. 2021, začel se je uporabljati 1. 6. 2022. Razlog za tak odlog so bile spremembe v vsebinskem in postopkovnem delu kar enajstih podzakonskih predpisov. Imamo štiri nove uredbe in sedem pravilnikov.
Kdo je mnenjedajalec?
Mnenjedajalec, če je tako določeno v zakonu, poda mnenje k dokumentaciji za pridobitev gradbnega dovoljenja (DGD), glede sprejemljivosti nameravane gradnje z vidika njegovih pristojnosti. Mnenjedajalec je kot je opredeljeno v šestnajsti točki prvega odstavka 3. člena (GZ-1) državni organ, občina ali nosilec javnega pooblastila, ki na področju varstva okolja, ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine, varstva voda, prostora, jedrske in sevalne varnosti, kmetijstva in gozdov, obrambe, carinskega in mejnega nadzora, varovanja prometne, komunalne in energetske infrastrukture, rudarstva in drugih področij.
Pridobivanje projektnih in drugih pogojev
Investitor lahko pridobi projektne pogoje za izdelavo dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja (DGD), ki jih mnenjedajalec določi v skladu s svojimi pristojnostmi, obvezno pa le takrat, ko to določa poseben predpis. Rok za izdajo projektnih pogojev je petnajst dni od prejema zahteve za izdajo projektnih in drugih pogojev, razen če je v posebnem zakonu določen daljši rok, vendar ne več kot dva meseca od prejema zahteve. Projektni pogoji morajo biti jasni, strokovno in pravno utemljeni ter obrazloženi in morajo vključevati tudi podatke, potrebne za pripravo projektne dokumentacije in morebitne pogoje za izvedbo gradnje in uporabo objekta. Če temu ni tako, lahko investitor zahteva njihovo dopolnitev, na katero mora mnenjedajalec odgovoriti v roku petnajstih dni. Projektni in drugi pogoji niso upravni akt, kar pomeni, da niso izpodbojni. Investitor ne more vložiti pravnega sredstva, lahko pa zahteva dopolnitev.
Če mnenjedajalec na podlagi zahteve za izdajo projektnih in drugih pogojev ugotovi, da je nameravana gradnja na podlagi predpisov iz njegove pristojnosti sprejemljiva in da projektni in drugi pogoji niso potrebni, se zahteva za izdajo projektnih in drugih pogojev šteje kot zahteva za izdajo mnenja. Mnenjedajalec izda takoj mnenje, da se z nameravano gradnjo strinja.
Če mnenjedajalec na podlagi zahteve za izdajo projektnih in drugih pogojev ugotovi, da nameravana gradnja na podlagi predpisov iz njegove pristojnosti ni dopustna ali mogoča, se zahteva za izdajo projektnih in drugih pogojev, šteje kot zahteva za izdajo mnenja, mnenjedajalec da mnenje, da se z nameravano gradnjo ne strinja.
Projektna dokumentacija za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja (DGD)
Mnenjedajalec mora mnenje podati v petnajstih dneh od prejema popolne zahteve za izdajo mnenja, razen če je v posebnem zakonu predpisan daljši rok. Pri nepopolni zahtevi za izdajo mnenja, mnenjedajalec zahteva dopolnitev v desetih dneh od prejema zahteve, sicer se šteje, da je zahteva za izdajo mnenja popolna. V mnenju se mnenjedajalec opredeli glede skladnosti dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja iz svoje pristojnosti. Mnenje mora jasno izražati stališča mnenjedajalca in mora biti strokovno in pravno utemeljeno ter obrazloženo. V mnenje se lahko vključijo tudi podatki in pogoji za izvedbo gradnje in uporabe objekta.
Potrebno je pridobiti pozitivno mnenje mnenjedajalcev, ki so pristojni za določeno področje (npr. občina za prostorske zadeve, upravljavec gospodarske javne infrastrukture za vodovod, elektroenergetski operater za električno omrežje itd.), če nameravana gradnja vpliva na ta področja. Mnenja so nujno potrebna, da se zagotovi, da bo gradnja izvedena v skladu s predpisi in da se ne bodo poškodovali obstoječe gospodarske javne infrastrukture ali pa se bodo upoštevali pogoji za uporabo in vzdrževanje te infrastrukture, kulturnovarstveni pogoji (ZVKDS), naravovarstveni pogoji itd. Vsebina projektnih pogojev je odvisna od mnenjedajalca in področja, na katerem se nahaja nameravana gradnja. Mnenja k projektnim rešitvam pa so potrebna, da se potrdi, da je projektant pri projektiranju upošteval vse projektne pogoje. Investitor pred vložitvijo zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja (DGD) pridobi mnenja pristojnih mnenjedajalcev. Šele po pridobitvi pozitivnih mnenj k projektnim rešitvam lahko dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja (DGD) vložimo na pristojno upravno enoto. V postopku izdaje gradbenega dovoljenja lahko upravni organ zahteva dodatno dokumentacijo ali pa lahko zahteva spremembe v projektni dokumentaciji, če projekt ni v skladu s predpisi ali pa, če bi lahko vplival na okolje ali varnost ljudi.
Vendar GZ-1 za objekt za katerega izdajo gradbenega dovoljenja je pristojno ministrstvo in je predviden na območju, za katerega je sprejet državni prostorski izvedbeni akt, se mnenja ministrstva, pristojnega za prostor, ne pridobi, temveč se o tem odloči v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Zvezno s tretjim odstavkom 282. člena ZUreP-3 se skladnost na območju DPN zagotavlja z izdajo mnenja ministrstva o skladnosti gradnje oziroma uporabe objekta z državnim prostorskim izvedbenim aktom. Rok izdaje pa je trideset dni od prejetja popolne zahteve.
Občina kot mnenjedajalec
V GZ-1 ni posebne določbe o občini kot mnenjedajalcu v postopkih dovoljevanja gradnje. Pristojnost občine je sedaj določena v 282. členu ZUreP-3. Posegi v prostor se izvajajo, da so skladni s prostorskimi izvedbenimi akti in sorodnimi predpisi. Za gradbene posege se skladnost zagotavlja z izdajo mnenja občine o skladnosti gradnje oziroma uporabe objekta z občinskimi prostorskimi izvedbenimi akti, neposredno uporabnimi temeljnimi pravili o urejanju prostora in podrobnejšimi pravili urejanja prostora iz 15. člena ZUreP-3. vse v skladu s predpisi, ki urejajo graditev. Mnenje o skladnosti se v tem primeru izda v roku tridesetih dni od prejete popolne zahteve za pridobitev mnenja. Pri nepopolni zahtevi, občina kot mnenjedajalec zahteva dopolnitev zahteve v desetih dneh od prejema zahteve, sicer se šteje, da je zahteva za izdajo mnenja popolna.
Če se dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja spremeni tako, da to lahko vpliva na izdana mnenja, mora projektant s spremembo seznaniti posamezne mnenjedajalce in po potrebi pridobiti njihova nova mnenja v delu, v katerem se je projektna rešitev spremenila. Spremembe morajo biti opisane v dokumentaciji. Če ima mnenje, ne glede na določbe posebnih predpisov, določen čas veljavnosti, ta preneha teči, ko investitor vloži zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja. Če je zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja zavrnjena, pa seveda velja čas veljavnosti naveden v mnenju. Uskladitev z drugimi predpisi (soglasja, dovoljenja in druge oblike nameravane gradnje izdane za potrebe postopka izdaje gradbenega dovoljenja) se štejejo za mnenja v skladu s 141. členom GZ-1.
Mnenja v postopku izdaje gradbenega dovoljenja – ravnanja upravnega organa
Upravni organ je vezan na mnenja pristojnega mnenjedajalca, če izpolnjuje zahteve iz četrtega odstavka 43. člena GZ-1. Investitor k zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja priloži mnenja pristojnih mnenjedajalcev, razen če je nameravana gradnja na območju PIA, h kateremu so mnenjedajalci kot nosilci urejanja prostora dali vsebinsko ustrezno mnenje in se v njem izrekli, da pridobivanje mnenj v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ni potrebno, ali dokazilo o tem, da mnenje ni bilo izdano v petnajstih dneh od prejema popolne zahteve za izdajo mnenja. Če mnenje k zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja ni bilo priloženo in investitor izkaže, da mnenje ni bilo izdano v petnajstih dneh od prejema popolne zahteve za izdajo mnenja, upravni organ v petih dneh od vložitve popolne zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja pozove mnenjedajalca, da v osmih dneh od prejema poziva poda mnenje. Če tudi v tem roku mnenje ni izdano, ga upravni organ pridobi od pristojnega organa za nadzor nad mnenjedajalcem ali od izvedenca ali odloči sam brez mnenja. Stroške izvedenca krije mnenjedajalec.
Še kar nestrpno pričakujemo tudi nov Pravilnik o podrobnejši vsebini dokumentacije in obrazcih, povezanih z graditvijo, ki je prenehal veljati 31. 12. 2021, pa se še naprej uporablja.
